Salu, Jon!
This is the start of the Mini translation of "Salute, Jonathan!", a book by Mithridates which teaches the Occidental (Interlingue) language by the direct method, using easy vocab and building up in a fun way. This is a work in progress, so please be patient.
Uno-ranko buku-peso (1-ranko buku-peso)
Uno-ranko dia de monato penta (1-ranko dia de monato 5)
%252C_Empire_State_Building_--_2012_--_6440.jpg)
.jpg)

.jpg)


Viro i ereki en siti. Viro i note a dia-buku. Viro i mira a siti.
Viro i ereki en siti? Ja, si i ereki en siti.
Viro i ereki en...viro? No, si i no ereki en viro. Si i ereki en siti.
Viro i ereki en rela? No, si i no ereki en rela. Si i ereki en siti. Viro i ereki en siti.
Viro i note a dia-buku? Ja, si i note a dia-buku.
Dia-buku i note a viro? No, dia-buku i no note a viro. Dia-buku i no note. Viro i note. Viro i note a dia-buku.
Siti i mira a viro? No, siti i no mira a viro. Siti i no mira. Viro i mira. Viro i mira a siti? Ja, viro i mira a siti.
Viro i ereki en ve? Si i ereki en siti. Viro i note a ke? Si i note a dia-buku. Viro i mira a ke? Si i mira a siti. Si i ereki en siti, an si i note a dia-buku, an si i mira a siti.
Viro i ereki en dia-buku? No, si i note en dia-buku. Viro i mira a viro? No, si i no mira a viro; si i mira a siti.
Viro e mega. Viro e bon, an viro e inteli. Si i pensa. Si i pensa de siti. Si i pensa: “Siti a ke? Siti e bon? Siti e mega?”
Viro i note a siti? No, si i no note a siti; siti e mega. Si i note a dia-buku; dia-buku e no mega.
Dia-buku i pensa de viro? No, dia-buku i no pensa. Viro i pensa. Si i pensa de dia-buku, an i pensa de siti.
An si i note en dia-buku. Si i note de siti. Si i note: “Siti e bon, an siti e mega.”
Si i pensa: “Siti e bon”; si i pensa ke siti e bon. Si i pensa: “Siti e mega”; si i pensa ke siti e mega. Si i pensa de siti, an si i pensa de dia-buku.
Dia-buku a ke? Dia-buku e ve viro i note; si i note en dia-buku. En dia-buku, viro i note de siti. En dia-buku, viro i no note de rela; viro i ereki en siti, no en rela. Si i no pensa de rela; si i pensa de siti, siti München.
Siti a ke? Si a München. München e ve? Si e ve viro i ereki. Viro e ve? Si e en München.
Ja, München a mega siti, an bon siti. Viro i pensa ke München a bon siti, an si i pensa ke si a mega siti. Viro e inteli. Si i dire: “Salu, München!” Si a bon viro!
Viro i ereki an pensa: “Rela e ve?” Si i mira...si i mira a rela! Si i pensa: "Rela!" Nun si i no pensa de dia-buku an no pensa de siti; si i pensa de rela!
Linga-jura
-ranko
- uno = 1
- uno-ranko
- duo = 2
- duo-ranko
- san = 3
- san-ranko
- Monato 5 de ano 2019 a 2019.05.
- Uno-ranko dia de monato 5 a 2019.05.01.
- Duo-ranko dia de monato 5 a 2019.05.02.
- San-ranko dia de monato 5 a 2019.05.03.
de
- Viro i pensa de München.
- Viro i note de München.
- Viro i note: "Mi i mira a rela!" Si i note de rela.
Name
- a
- bon: 👍
- de
- dia-buku 📝
- dire
- e
- en
- ereki 🧍
- inteli 🧠
- ja ↔ no
- ke
- mega
- mira 👀
- no ↔ ja
- note 🖋️
- pensa: 💭
- rela 🚂
- salu 👋
- si
- siti 🏙️
- uno = 1
- ve 🗺️ 🤷♂️
- viro 👨🏻
Duo-ranko buku-peso (2-ranko buku-peso)
Duo-ranko dia de monato penta (2-ranko dia de monato 5)

Nun viro e en rela. Si e no en München; si e en rela. Si i safari. Si i pensa: "Nun mi i safari de München go Vin. Si a bon safari. Mi i amo a safari."
Si i pensa de München. Si i pensa: “Nun mi e en rela, pero pasa-dia mi i de en München. An nun mi i note a dia-buku en rela, pero pasa-dia mi i de note a dia-buku en München. An nun mi i pensa en rela, pero pasa-dia mi i de pensa en München. Pasa-dia mi i de pensa de München en München, an nun mi i pensa de Vin en rela. Nun mi e en rela, no en Vin. Pero mi i pensa an note de Vin.”
Viro i nun pensa en München? No, si i nun no pensa en München. Si i pensa en rela. Pasa-dia si i de pensa en München. Si i dire: “Salu, rela!”
Viro e en rela, an si i safari go siti. Siti a no München; München a siti de pasa-dia. Siti a Vin; Vin a siti de di-dia.
Viro i pensa de München an Vin. Si i pensa: “München i de a siti de pasa-dia, an München i de e bon. Nun si a di-dia, an mi e en rela; rela e bon. Vin i go e bon?”
Viro i pensa de München: München i de a siti de pasa-dia. Si i pensa en rela: si e en rela di-dia. An si i pensa de Vin: Vin i go veni a siti de sige-dia.
An si i pensa: “München i de e mega. Rela e mega. Vin i go e mega?”
An si i pensa: “En München mi i de note en dia-buku. En rela mi i note en dia-buku. En Vin mi i go note en dia-buku? Ja, sige-dia en Vin mi i go note en dia-buku. Mi i amo a dia-buku.” Viro i pensa mui (si i pensa mui = si i pensa an pensa an pensa), an si i note mui. Ja, si a inteli viro. Inteli viro i note mui, an pensa mui. Si a Jon; Jon a inteli viro.

Si i note: “Mi a Jon. Mi e en rela. Pasa-dia mi i de ereki en München; sige-dia mi i go ereki en Vin.”
Si i pensa, an note: “Rela...si e bon, pero antika. Si e no nu; si e antika. En München rela e antika? Ja, rela de München e antika. Pero rela de München e bon, an mi i amo a rela de München. Pasa-dia mi i de amo a rela en München, an di-dia mi i amo a rela nun, an sige-dia mi i go amo a rela en Vin. Mi i amo a rela!”
Jon i note: "München a bon siti an antika siti, an Vin a bon siti an antika siti. München an Vin e no nu, pero e bon. München an Vin a antika, pero bon siti. Siti e no nu, pero bon. Mi i amo a siti!"
Jon i pensa, ke duo-ranko dia de safari e bon. Si i dire: “Di-dia i de a bon duo-ranko dia de safari. Mi i amo a safari!”
Linga-jura
pasa-dia, di-dia, sige-dia
- pasa-dia = uno-ranko dia de monato 5 (05.01)
- di-dia = duo-ranko dia de monato 5 (05.02)
- sige-dia = san-ranko dia de monato 5 (05.03)
de
- note: di-dia mi i note, pasa-dia mi i de note
- pensa: di-dia mi i pensa, pasa-dia mi i de pensa
- mira: di-dia mi i mira, pasa-dia mi i de mira
go
- note: di-dia mi i note, sige-dia mi i go note
- pensa: di-dia mi i pensa, sige-dia mi i go pensa
- mira: di-dia mi i mira, sige-dia mi i go mira
de, go
- De München go Vin:
- München → Vin
- De Vin go München:
- München ← Vin
1 de monato 5 (pasa-dia) | 2 de monato 5 (di-dia) | 3 de monato 5 (sige-dia) | |
---|---|---|---|
note | Jon i de note | Jon i note | Jon i go note |
pensa | Jon i de pensa | Jon i pensa | Jon i go pensa |
mira | Jon i de mira | Jon i mira | Jon i go mira |
a/e | Jon i de a/e | Jon a/e | Jon i go (veni) a/e |
Name
- amo
- antika
- di-dia (pasa-dia → di-dia → sige-dia)
- go
- mui
- nu
- nun
- pasa-dia (pasa-dia → di-dia → sige-dia)
- safari
- sige-dia (pasa-dia → di-dia → sige-dia)
San-ranko buku-peso (3-ranko buku-peso)
Duo-ranko dia de monato penta (= 2-ranko dia de monato 5)
.jpg)



Jon i ereki en Vin: siti de Vin. Jon i pensa ke Vin e bon, an ke Vin e bela. Jon i no pensa ke Vin e feo; si i pensa ke Vin e bela. Si i dire: “Vin a bela siti! Mi i go note de si!” An si i note en dia-buku de Vin. En dia-buku si i note: “Mi san-ranko dia e mui bon! En duo-ranko dia mi i de ereki en München. Pero nun mi i ereki en Vin: Vin a no München. München an Vin a duo siti; München a no Vin a Vin a no München. Mi i ereki en Vin an siti e mui bela. Mi i amo a Vin; siti e no feo. Ke Vin e bela! Pero mi i ave a duro.”
Ke? Jon i ave a duro? Ke duro? Nun si i no mira a dia-buku; si i mira a siti an pensa. Si i pensa mui de duro.
Duro de Jon e ke si i amo a Vin, pero si i no ave a tempo.
Si i pensa: “Hmm. Nun si a seven-ranko (7-ranko) ora. En ten-ranko (10-ranko) ora rela i kite. Ten-ranko (10-ranko) ora meno seven-ranko (7-ranko) ora a san (3) ora. San ora a no mui tempo go bela siti! Mi i no ave a tempo. Go-i ave a tempo e bon, pero mi no ave a si! Go-i note a dia-buku e bon, pero mi i no ave a tempo go-i note a si! Ke go-i make en Vin?”
Si i pensa: "Mi i no ave a mui tempo. Ke go-i make - go-i note a dia-buku, u go-i manja, u go-i mira a siti? Mi i go make a ke?"
Si i pensa ma, an dire: “Mi i ave a bon idea! Momen...mi i pensa. Mi rela i kite en ten-ranko (10-ranko) ora. A rela ma tadi, en ten-uno-ranko (11-ranko) ora, u ten-duo-ranko (12-ranko), ten-san-ranko (13-ranko), ten-fo-ranko (14-ranko), u ten-penta-ranko (15-ranko) ora?"
Si i mira...ja! A rela ke kite en ten-penta-ranko ora. Nun Jon e joli.
Jon i dire: “Ten-penta (15) meno seven (7) a ba (8). Nun mi i ave a ba ora de tempo! Mi i go make a ke?”
Si i dire: “Mi i savi! Mi i go manja a filete. An mi i go bibe a bira. Momen...no, mi i go bibe a duo bira, u san bira. Bon idea!”
Nun Jon i bibe a bira en Vin, an manja a filete. Si e joli. Si i dire: “Ke mi e joli! Mi i amo a siti de Vin. Ke mi i amo a safari!”
Linga-jura
de
- Jon i pensa: mi rela i go kite. = Rela de Jon i go kite.
- Jon i note en dia-buku. Si i note a si; si a dia-buku de Jon.
a
- A viro en rela? Ja, a viro; si a Jon.
- A dia-buku en filete? No, a no dia-buku en filete.
ma tadi
- Si a 10-ranko ora. Ma tadi, si i go veni a 11-ranko ora.
- Jon i de en München. Ma tadi, si i de en Vin.
- Jon i de pensa: "Mi i go manja." Ma tadi, si i de manja.
ke
1) ke?
- Jon i amo a rela. Jon i amo a ke rela? Jon i amo a antika rela.
- Jon i mira a siti. Jon i mira a ke siti? Jon i mira a siti de Vin.
2) ke
- Jon e en antika rela. Jon i amo a rela. Rela ke Jon i amo e antika.
- Jon i mira a Vin. Vin a siti. Siti ke Jon i mira a Vin.
3) ke!
- Rela e mui, mui antika. Jon i dire: "Ke rela e antika!"
- Filete e mui, mui bon. Jon i dire: "Ke filete e bon!"
- Jon i ave a mega, mui mega duro. Jon i dire: "Ke mi duro e mega!"
- Rela e bela. Ke rela e bela!
- Jon e inteli. Ke si e inteli!
ora
ora
- Si a sita-ranko ora: 6:00
- Si a duo-ranko ora ten: 2:10
ora = 60 minute. uno ora = 60 minute, duo ora = 120 minute. 6:00 a sita-ranko ora an 2:00 a duo-ranko ora. 6:00 meno 2:00 a fo ora.
Kite
- Rela i de kite de München. Ma tadi, rela i de en Vin.
- San ora ma tadi, Jon i go kite.
Uno, duo, san...
- 1: uno
- 2: duo
- 3: san
- 4: fo
- 5: penta
- 6: sita
- 7: seven
- 8: ba
- 9: nin
- 10: ten
- 11: ten uno
- 12: ten duo...
Name


- a
- ave
- bela
- bibe
- de
- dia = 24 ora
- duro
- feo: no bela
- idea
- joli
- ke
- kite
- ma tadi
- make
- manja
- meno
- mi
- momen: no mui tempo
- mui
- ora
- savi
- tempo
Fo-ranko buku-peso (4-ranko buku peso)
.svg.png)
Jon e ve? Si i ereki en Vin? No, si i ereki en ota siti. Si i ereki en Bistritsa. Bistritsa a ke? Si a siti en România. Nun safari en România i begin.

Jon i note en si dia-buku: “Uno-ranko dia de monato penta mi i de en München. Duo-ranko dia de monato penta mi i de en Vin. Den mi i de en Budapest. Budapest i de e bela. Pero mi i no de ave a tempo en Budapest. Mi i de mira a jalan en Budapest. En Budapest mi i de pensa: di vese i fini, an di ese i begin. Budapest e ota.”
Si i pensa mini ma de Budapest. Si i pensa: “Mi a man ke veni de Ingland, de London. Mi i pale a Inglish, ka man en Ingland i pale a Inglish. Pero en Budapest mi i no de pale kon man en Inglish; mi i de pale en Doitsch. Mi Doitsch e no bon, pero man en Budapest i no pale a Inglish. Mi-ale i de pale en Doitsch. Si e interesa ke man en Budapest i pale a Doitsch.”
Nun Jon i pensa de si safari. Si i pensa: “Mi i de en kosa-kasa en London. En kosa-kasa a buku de ota paisa. Mi i de leje a buku. En kosa-kasa a mapa de ota paisa. Mi i de mira a mapa. Buku an mapa i de dire ke ota paisa e fara, pero interesa. En ota paisa a mui man, mui ota man.”
Nun Jon i pensa ma de si safari. Si i pensa: “Pasa-dia mi i de en Kluj-Napoka. Mi i de manja en Kluj-Napoka. Name de manja i de a “paprika hendl”. Si e mui bon, manja en Kluj-Napoka. Otelo i de e bon, pero mi i no de resi bon. Pero paisa e mui bela! En rela mi i de mira a mui vila an mui kasele. Siti e ma mega sama vila, pero vila e mui bela. Kasele e ma mega sama otelo, an ma bela sama otelo! Vila e meno mega sama siti, pero si-ale e bela, an otelo e meno mega sama kasele.”

Jon i note ma en si dia-buku: “Bistritsa a interesa loke. Bistritsa a antika loke, ma antika sama ota loke. An mi otelo en Bistritsa e antika, ma antika sama ota otelo. En otelo mi i de dire a mi name: “Mi a Jon Harker” an si-ale i de dire go mi: “Bon-veni go otelo.” En otelo mi i de mira a koreo go mi. Nun mi i go leje a mi koreo.”
Jon i leje a si koreo. Si i dire:
“Mi amigo. - Bon-veni. I resi bon. Mi e en Bukovina, favo, i veni go Bukovina. Safari de London i de e bon? Mi paisa e mui bela. Bon-veni go mi paisa.
Tu amigo, DRAKULA.”
Jon i leje a koreo an pensa de si amigo Viro-raja Drakula. Si a ke man? Si i no savi. Pero si amigo e interesa. An vila Bistritsa e interesa. Jon e joli, an pensa de si amigo. Den si i resi.
Linga-jura
ma sama, meno sama
- ma sama: >
- Jon e ma mega sama dia-buku. = Jon > dia-buku (Jon e mega, dia-buku e no mega)
- Go-i manja a filete e ma bon sama go-i no manja a filete. = Go-i manja a filete > Go-i no manja a filete (Go-i manja a filete e bon, go-i no manja a filete e no bon)
- meno sama: <
- Kasa e meno mega sama kasele. = kasa < kasele (Kasele e mega, kasa e no mega)
- Go-i manja a dia-buku e meno bon sama go-i manja a filete. = go-i manja a dia-buku < go-i manja a filete (Go-i manja a filete e bon; go-i manja a dia-buku e no bon)
si
- Jon i leje a koreo. Si a koreo de Jon. Si a si koreo.
- Siti i ave a kosa-kasa. Si a kosa-kasa de siti. Si a si kosa-kasa.
si-ale
- Uno viro a si. Duo, san, fo...viro a si-ale.
- Uno buku a si. Duo, san, fo...buku a si-ale.
- Viro an buku a si-ale.
tu
- Jon i manja a manja. Man i dire: "Tu i manja. Tu manja e bon?" (tu = de Jon)
- Jon i pensa de Drakula. Si i pensa: "Drakula, tu a bon viro. Tu paisa e mui bela."
ota
- Jon i veni de Ingland. Si i no veni de România. România a ota paisa. (= România a no Ingland, si a ota paisa).
fara
- Jon e en rela di-dia, si i de en rela pasa-dia, si i go e en rela sige-dia. România e fara.
Name
-
Buku.
-
I mira a mapa. En mapa, London a siti en paisa Ingland.
-
Koreo.
-
Duo amigo.
- amigo
- begin
- bon-veni
- buku:
- di
- Doitsch, Doitschlant
- ese
- fara
- Inglish, Ingland
- jalan
- kasele
- koreo
- kosa-kasa: mega kasa ke ave a antika buku an mapa
- loke
- man
- mapa
- mini: no mui (1, 2, 3 = mini)
- name
- ota: ≠
- otelo
- paisa
- pale: 💬
- resi
- si
- si-ale
- veni
- vese
- vila: no mega siti
- viro-raja: viro ke ave a kasele
Penta-ranko buku-peso (5-ranko buku-peso)

.jpg)
_21.jpg)

Fo-ranko dia de monato penta (= 4-ranko dia de monato 5)
Di-dia Jon i go safari go Viro-raja Drakula. En otelo si i mira a otelo-viro, an mira a koreo de Viro-raja Drakula en mano de otelo-viro. Si i dire go otelo-viro en Doitsch: "Salu, favo, i dona go mi a koreo." Otelo-viro i dona go si a koreo.
Den si i roga en Doitsch: “Koreo a ke? Drakula i de note a ke en koreo?” Pero otelo-viro i dire: “Mi i no pale a Doitsch, mi i no pale a Doitsch.” Jon i pensa: “Raro! Pasa-dia mi i de pale kon otelo-viro en Doitsch, an nun si i dire ke si i no pale a Doitsch! Ke rason?” Si i roga go otelo-viro: “Tu i savi ke Viro-raja Drakula a ke man?” pero nun otelo-viro i no pale.
Jon i pensa: “Raro! Mi i de pale kon otelo-viro en Doitsch. Si i debe pale a Doitsch, pero si i dire ke si i no pale a si! Mi i debe roga go si ma, pero mi i no ave a tempo. Mi i debe kite.”
Nun Jon e en si kamera en otelo. Afa ora si i debe kite. Pero i mira! Antika feme i de veni go si kamera.
Antika feme: “Tu i kite ka de ke rason? Favo, i no kite! Di-dia a no bon dia! Si a mala dia, dia kon mala kosa!”
Jon: “Mi e bon, mi i go mira a amigo. Favo, i no pale de mala kosa.”
Antika feme: “Tu i no savi ke di-dia a dia de Santi-man Jorje? En ten-duo-ranko (12-ranko) ora mala kosa i go veni! Tu i savi a ve tu i go?”
Jon: “No no, antika feme, ale e bon. Mi e bon, an di-dia mala kosa i no go veni.”
Antika feme: “Favo, i no kite! Favo, i no kite!”
Jon: “No, mi i debe kite. Favo, i no lagima.”
Antika feme: “Di a santi-kerusa. Santi-kerusa e go tu.”
Jon: “Ah...Ingland-man i no amo a santi-kerusa...pero danke. Favo, i no lagima.” Jon i pensa: “En Ingland mi-ale i amo a kerusa, pero no santi-kerusa. En România man i amo a santi-kerusa, no kerusa.”
Nun antika feme i go an Jon e solo en si kamera. Si i pensa: “Di loke e raro! Antika feme ke dona a santi-kerusa! Pero mi i debe kite.”
Linga-jura
go
- Jon i de en Ingland an de go a România.
- Jon i de pale go otelo-viro en Doitsch, pero otelo-viro i de dire ke si i no pale a Doitsch.
kosa
- kosa:
- viro, otelo, kerusa, santi-kerusa, Ingland-viro, santi-man...
- a no kosa:
- pensa, lagima, di, pero, favo...
- Si-ale i ave a uno, duo...: uno viro, duo otelo, uno santi-kerusa, san Ingland-viro, santi-man...si-ale a kosa.
- Si-ale i no ave a uno, duo...: pensa, lagima, di, pero, favo...si-ale a no kosa.
-viro
Viro en otelo a otelo-viro. Jon i go a otelo an pale go otelo-viro.
debe
debe + ato-name
- Jon i no ave a tempo; si i debe kite.
- Pero otelo-viro i savi a Doitsch; si i debe pale a Doitsch!
favo
favo, i + ato-name
- Feme i no amo ke Jon i kite. Feme i dire: favo, i no kite!
- Jon i pensa ke otelo-viro i debe pale a Doitsch. Si i dire: favo, i pale a Doitsch!
di a
Di a = i mira, si a
- Di a feme = I mira, si a feme.
- Di a otelo = I mira, si a otelo!
-man, -viro, -feme
-viro = viro ke veni de paisa.
- Jon i veni de Ingland; si a Ingland-viro.
Go feme: -feme.
Go man (viro, feme, u no savi); -man
ale
- Ale e bon = a no mala kosa (a ten kosa, an ten kosa e bon)
- Ale e mala = a no bon kosa (a ten penta kosa, an ten penta kosa e mala)
- Mi i savi a ale = a no kosa ke mi i no savi
Name
- ale
- danke
- debe
- di a
- dona
- favo
- feme: viro ⟷ feme
- go: go ⟷ veni
- i mira
- Ingland-man
- kamera
- ke rason
- kerusa, santi-kerusa
- kosa
- lagima: 😢
- mala: bon ⟷ mala
- mano
- otelo-viro
- pero
- raro
- roga
- santi-man
- si
- tu
Sita-ranko buku-peso (6-ranko buku-peso)
Penta-ranko dia de monato penta (5-ranko dia de monato 5) – Kasele.






Di-dia Jon i go go a kasele de si amigo Viro-raja Drakula. Safari go kasele i begin nun. Jon i ereki en fore de karo an arapan a karo-viro. “Karo-viro e ve?” si i pensa. “Ah, di a karo-viro – si i pale kon otelo-viro. Si-ale i pale de ke? Mi i no ave a tempo an mi i debe kite.”
Jon i mira en rondo de karo, an mira a mui man. Man i pale mui, pero si i no savi a man. Jon i pensa: “Si-ale e melankoli ka de ke rason? Mi e no melankoli. Mi i pensa ke di a raro loke, pero mi e no melankoli.” Si i mira ke man i pale, an move a mano. Si i mira a si-ale mano...si-ale i make a ke kon si-ale mano? Ah! Nun si i savi. Si-ale i move a si-ale mano sama santi-kerusa. Si-ale mano a no santi-kerusa, pero ven si-ale i move a mano, si-ale mano e sama santi-kerusa.
Karo-viro i veni. Nun safari i begin. Jon i sede en karo. An ota man i sede en karo. Jon i mira a paisa en rondo de si, an pensa ke si e bela. A mui igi. En di paisa a mui poma, an mui lila-rondo-feruta, ka a mui poma-igi an lila-rondo-feruta-igi. Si i dire: "Mmm! Poma-igi e mui bela, an mi i vole manja a si-ale poma." Si i mira an a suga-midori-feruta, ka a mui suga-midori-feruta-igi en di paisa. Si i dire: “Mui bon! Suga-midori-feruta-igi e mui bela, an mi i vole manja a si-ale suga-midori-feruta. Mi i amo a igi de foreta." Pero karo i kipa-make, an kipa-make...si a mui rapi karo! Karo i go rapi ka de ke rason? Si i mira a jalan, ke a no bon jalan; si e antika. Pero karo i go rapi! "Karo i debe go rapi se jalan e antika an a no bon jalan?" si i pensa. Karo-viro i amo go rapi, si i pensa.
Nun karo i go en foreta. Fara si i mira a monte. Monte e mui mega, an an foreta e mui mega. Jon i pensa de monte en Ingland. Si i pensa ke monte en Ingland e mui mini, ma mini sama monte en România.
En rondo de karo Jon i mira, de tempo go tempo, ota man. Si-ale a man de di paisa. Di paisa i ave a ota man sama man en da paisa Ingland. Man en di paisa i viva en foreta, pero man en da paisa, Ingland, i viva en mega siti. An si i pensa de kerusa an santi-kerusa. Ja, man en di paisa, România, i amo a santi-kerusa, pero man en da paisa, Ingland, i amo a kerusa.
Si a ke ora? Si a sita-ranko ora. Ven Jon i de sede en karo si i de a maten. Ma tadi semi-dia i de veni. Semi-dia a 12-ranko ora. Den afa-semi-dia i de veni; afa-semi-dia a tempo afa 12-ranko ora. Pero nun si a eve. Eve a ke? Eve a ora ven sole e no tingi, pero bajo. Nun sole e mui bajo.
Ven Jon i de en karo en semi-dia, si i de e fogo. En semi-dia Jon i de pensa: “Mi e fogo! Mi i debe bibe!” Pero nun, ven si a sita-ranko ora, sole e bajo, an si e no fogo; si e kula. Nun si i pensa: “Mi e kula! Sole e ve?” Jon i no vole e fogo, pero si i no vole an e kula. Si i no de amo e fogo, pero nun si i no amo e kula.
Jon i dire gen: “Sole e ve?” an si i dire: “Safari i go fini en ven? Kasele de mi amigo Viro-raja Drakula e ve?”
Linga-jura
di, da
Ven Jon e en Ingland, Ingland a di, an România a da.
- Jon en Ingland: "Mi i pensa de paisa. Di paisa a Ingland."
- Jon en Ingland: "Mi i pensa de paisa. Da paisa a România."
Ven Jon e en România, Ingland a da, an România a di.
- Jon en România: "Mi i pensa de paisa. Da paisa a Ingland."
- Jon en România: "Mi i pensa de paisa. Di paisa a România."
Jon e en otelo an pensa ke si otelo e bon, pero si i pensa ke ota otelo e ma bon. Si i pensa: "Di otelo e bon, pero da otelo e ma bon."
-igi
-igi a igi de kosa.
Name
- afa-semi-dia
- arapan
- de tempo go tempo
- en fore de
- en rondo de
- eve
- fini ↔ begin
- fogo
- foreta
- gen
- igi
- jalan
- karo
- karo-viro
- kon
- kula
- lila-rondo-feruta
- lila-rondo-feruta-igi
- maten
- melankoli: melankoli ⟷ joli
- move
- poma
- poma-igi
- rapi
- savi
- sede
- semi-dia
- si-ale
- sole
- suga-midori-feruta
- suga-midori-feruta-igi
Seven-ranko buku-peso (7-ranko buku-peso)

.jpg)





Karo i go, an go; si i kipa-make go. Jon i mira a mui kosa en eki de karo. Si e en karo, an kosa e no en karo; si i mira a si-ale en eki de karo. Si i mira a kerusa, mui kerusa. Jon i roga go karo-viro: “Mi i kan bajo de karo?” Karo-viro: “No. A mui dogi. Tu i no kan.” Jon: “Ke? A mui dogi?” Karo-viro: “Ja. An an en eki de karo, tu i go mira a mui dogi.” Karo-viro i risa. Jon i pensa: “Si i risa ka de ke rason?”
Nun si a eve; a no sole. Karo i go ma an ma rapi. Man en karo i dire go karo-viro: “I go ma rapi!” Jon i pensa: “Go-i go so rapi ka de ke rason?” Jon i mira a san mega monte en eki de karo. Jon i mira ke man en karo e mui esita; si-ale i pale mui. Man en karo i dire esita: “I go ma rapi!”
Nun karo i para. Si-ale e en pasa inta monte. Jon i savi, ke di si i go mira a karo go-i go a si amigo Viro-raja Drakula pero...si e ve? En fore de Jon a jalan, an solo jalan. Man en karo e joli. Pero Jon e no joli. “Go-i veni go di ve a no karo go-i go a mi amigo Drakula ka de ke rason?”
Karo-viro i pale go man en karo: “Mi-ale i ave e rapi. Mi-ale i ave veni go di kon ora de fore-tempo.” Karo-viro i de pale kon mini voka, pero Jon i de ia a si. Jon i pensa: “Si e bon go-i ave veni go di kon ora de fore-tempo ka de ke rason?”
Nun karo-viro i pale go Jon kon mega voka. Si i dire: “Jon, Herr (Doitsch: Senjore-viro) i no go veni go di di-dia. Si i go go a ota siti, siti Bukovina. Mebi sige-dia Herr i go veni go di. Mebi ja, mebi no. Mi i no savi. Mi-ale i debe kite.”
Jon e melankoli an i pensa: “Senjore-viro Drakula e no di ka de ke rason? Mi i debe kite ka de ke rason?” Pero, di a ke? Kavalo e esita. An man en karo e esita. Jon i mira, an da si i mira an ota karo, ma mega, kon fo kavalo. Nu karo e ma rika, an ma mega sama karo en ke Jon i sede. Fo kavalo e kali, an mui mega. En nu karo Jon i mira a ota karo-viro. Ota karo-viro e mega, an tingi, an i ave a boroda. Boroda an poten mano de karo-viro i make ke Jon i pensa ke si a mui poten viro. Pero Jon i no kan mira a fase de ota karo-viro.
Ota karo-viro i dire: “Tu i ave veni rapi go di, mi amigo.”
Karo-viro: “Ah...Inglish Herr i de vole go rapi...”
Ota karo-viro: “Mi i savi, ke tu i de vole go a Bukovina. Ja, mi i savi a di ke tu i pensa. Mi e ma inteli sama tu. I dona go mi a bagaje de Inglish senjore-viro.”
Karo-viro i dona a bagaje de Jon go ota karo-viro. Ota karo-viro e mui poten; Jon i mira ke si e poten ven si i mira a si mano. Ota karo-viro i toma a bagaje kon si poten mano, an mui rapi kosa e de-i fini.
Nun Jon i sede en ota karo. Di-dia i ave veni a longo dia go Jon. Pero nun ota safari i begin.
Linga-jura
ave
Ave + ota ato-name
- Jon e en România. (nun si e en România)
- Jon i de en România. (nun si e no en România)
- Jon i ave en România. (si i de en România, an si e nun en România)
de-i
de-i + ato-name
- Safari i esita a Jon. Si e de-i esita.
- Si i de para a karo. Karo e de-i para.
- Si i de kipa-make a safari. Safari e de-i kipa-make.
Name
- ave
- bagaje
- bajo
- boroda
- di
- dogi
- en eki de
- esita
- eve
- fase
- fore-tempo
- inta
- kali
- kavalo (viro-kavalo, feme-kavalo)
- kipa-make
- mebi
- melankoli
- para
- pasa
- poten
- rika
- risa
- ve
Ba-ranko buku-peso (8-ranko buku-peso)





Nun Jon i sede en mega karo kon karo-viro. Karo-viro i pale en vunda Doitsch: “Eve e kula, mi Herr (senjore-viro). Da a feruta-sake, bibe de-i make de lila-rondo-feruta. Favo, i bibe a si, se tu i vole bibe.”
Jon i no de bibe. Pero si i de pensa ke si i de e bon, ke si i de ave a feruta-sake go-i bibe. Jon i arapan an pensa de safari.
Karo i go rapi. Den, karo-viro i jira a karo (si i de jira a si uno tempo). An si i jira a karo – duo tempo. Ke? Si i jira a karo...san tempo! Si i jira a si gen, an gen. Jon i pensa: “Mi-ale i no pasa a sama jalan, gen an gen? Ke raro!” Pero Jon i no de roga go karo-viro, ke e mui mega, an mui poten.
Jon i roga go si-ego ke ora a ke. Si i mira a si tempo-uti. Tempo-uti i demo a tempo: si a ten-duo-ranko ora. Ah...ten-duo-ranko ora, si a senta-eve. Jon i savi ke man en România i ave pale go si de senta-eve, de ten-duo-ranko ora, an si-ale i de dire ke ten-duo-ranko ora a mala tempo.
Nun Jon i ia a sono, sono de mui dogi. Sono e mui mega! Ja, dogi i animale-sono. Kavalo i no amo ke dogi i animale-sono. Den Jon i ia a animale-sono de lupo. Animale-sono de lupo e ankora ma mega sama animale-sono de dogi. Kavalo i vere no amo ke lupo i animale-sono.
Karo-viro i dire go kavalo: “I veni e pase-veni.” An kavalo i pase-veni a si-ego. Kavalo e de-i pase-veni, an kipa-make go.
Nun Jon i mira a foreta: si i mira a mui igi, an savi ke si a foreta. An si i ia a vento. Di en foreta, ankora vento i animale-sono. Jon i no amo a animale-sono de vento.
Nun Jon i mira a ota kosa: neve. Si e vere kula! Si-uno i mira a neve solo ven si e kula.
Karo-viro i make a ke? Si i karo a karo. Si i no pale de lupo, si i no pale de monte, si i solo karo a karo. Pero uno tempo Jon i mira a bulu fogo, an karo-viro i para a karo an go mira a si. Ma atadi Jon i mira a fogo, uno tempo, duo tempo, mui tempo. Jon i no savi ke bulu fogo a ke.
Uno tempo karo-viro i para a karo an go fara. Nun Jon e solo kon kavalo. Si i mira a lupo gen. Lupo i no animale-sono; si-ale e silen. Jon i mira a luna, an pensa: “Karo-viro e ve? Si i no veni ka de ke rason?” Kavalo i no amo a silen lupo.
En-i mira a luna, lupo i begin animale-sono. En-i ia a lupo en-i animale-sono, kavalo i begin move. Jon i bata a karo. En-i bata a karo, si i dire: “Tu e ve, karo-viro? Tu i ave go a ve?”
Jon i ia a voka; si a karo-viro. Karo-viro i dire: “Eki, lupo!” An lupo i eki; nun lupo e eki an Jon i no mira a lupo. En-i mira a karo-viro en-i move, si i pensa: “Karo-viro e vere, vere poten.”
Karo i kipa-make. Nun si-uno i no kan mira a luna, ka a nube. Jon i sede en karo en-i kipa-make. Karo i go ma tingi, an ma tingi. En-i mira a nube, an en-i pensa de safari, Jon i nun vole resi.
Nun Jon i save a nulo ma. Si i begin resi, an no savi ke karo-viro i make a ke Jon en-i resi i no mira ke karo i ave veni go kasele de Drakula.
Linga-jura
en-i
en-i + ato-name
- Jon i note. Mi i mira a Jon en-i note (= Mi i mira a Jon, ke note).
- En-i mira a siti, mi i de pensa ke si i de e mui bela. (= mi i de mira a siti an de pensa ke si i de e mui bela)
tempo
- Mi i de note, den mi i de note, den mi i de note. Mi i de note san tempo.
- Si i de bibe a bibe. Den si i de bibe a ota bibe. Si i de bibe duo tempo.
si-ego
- Jon i roga go viro: "Tu i no pale a Doitsch?"
- Jon i roga go si-ego: "Kasele e ve?" (Jon i roga go si-ego = Jon i roga go Jon)
si-uno
Si-uno = uno man, mui man, mi, tu, an-ma
- Si-uno i pale a Doitsch en Doitschlant. = Man i pale a Doitsch en Doitschlant.
- Si-uno i no debe bibe en karo. = Tu i no debe bibe en karo, man i no debe bibe en karo.
i veni
Ven si-uno i vole ke man i make a kosa:
- i + ato-name
An a/e (a/e -> i veni a/e). I veni e pase-veni! I veni e joli!
vere, solo
- Vere:
- Jon i mira a fogo an pensa: "Mi i resi?" Pero no, si e vere.
- Jon i vere no de amo a lupo.
- Solo = uno.
- Si e solo. (Si i no ave a amigo kon si-ego)
- Mi i vole solo resi. (Resi a solo kosa ke mi i vole)
Name
- animale-sono
- bata
- bibe
- bulu
- eki
- feruta-sake
- fogo
- i veni a/e
- karo
- luna
- nube
- nulo = 0 kosa
- pasa
- sama: ↔ ota
- senta-eve
- si-ego
- silen
- solo
- tempo
- tempo-uti
- vere
- vunda
Nin-ranko buku-peso (9-ranko buku-peso)





Karo i ereki en fore de kasele kon Jon en-i resi. Pero afa momen si i no resi: si e veka. “Ke! Mi e en fore de kasele!” si i pensa. Si i mira a kasele en eve, an si i apara e mui, mui mega. Kasele i apara e interesa; si i interesa a si. Pero si a eve, an Jon e no mui joli; si i pensa de lupo an mala kosa vile de safari. Pero Jon e mini joli, ka si i ave veni go kasele. Si i pensa de manja an bibe, an de go-i resi en bon kama.
En-i pensa a di kosa, si i mira a mun. Ke moda go-i en-go? Karo-viro e eki, Jon e solo, an mun e mega. En-i pensa gen de poten karo-viro, si i mira a mun. Ke go-i make? Mun e silen, an si e mui mega. En-i ereki en fore de mun, Jon i pensa de ke go-i make. Jon i pensa: “Mi i resi?” Pero no, Jon i savi ke si i no resi.
Jon i ereki en fore de mun; si i no ereki en baka de mun. En fore de mun a eve; en baka de mun a kasele. Pero nun Jon i ia a sono en baka de mun: KRRRRR.....CHIKKK.... Mun i open.
En baka de mun, Jon i mira a viro. Si e tingi, antika, an ave a longo bianka labi-boroda. Si a Viro-raja Drakula.
“Bon-veni, Jon! Favo, i en-go!” Drakula i dire. Drakula i toma a mano de Jon. Oh! An Drakula e mui poten, an si mano e kula. Jon i dire go si-ego: “Di mano de Drakula i no apara e viva; si i viva? Si i apara e mori! ...no, i no make a tupe pensa, Jon! Si i viva; si a viro. Si a viva viro.”
Drakula i kipa-make pale: “Mi a Drakula, an bon-veni go mi kasa. Eve e kula, an tu i debe manja, an tu i debe resi. Favo, i dona go mi a tu bagaje.”
Jon: “Mi bagaje? Pero tu a senjore-viro, an en tu kasele a ota man ke...”
Drakula: “No, Tu a mi amigo, an mi man i resi. Favo, i dona go mi a tu bagaje.”
Drakula i begin go kon bagaje; Jon i sige a si. Kasele e vere mega, an en-i sige a Drakula Jon i mira a mui kosa: lada, an ventana, an ota kosa. Nun si-ale i ereki en fore de mega mun. Drakula i open a mun, an si-ale i mira a kamera. En kamera Jon i mira a fogo, an vasa. Jon i vole lava a si-ego kon vasa, ka safari i de e longo.
Drakula i dire: “Favo, i lava a tu-ego kon vasa. An afa go-i ave lava a tu-ego kon vasa, favo, i veni en ota kamera go-i manja.”
Jon i pensa: “Oh, a manja! Mi i debe lava rapi a mi-ego. Mi i vere vole manja.”
Ma tadi, afa go-i ave lava a si-ego, Jon i en-go a ota kamera. Si i mira a manja. Drakula i sede en fore de mega fogo. Si i move a si mano an dire: “Favo, i manja. Mi i ave deja manja.”
Jon i dire: “Ante ke mi i manja, mi i ave a kosa go-i dona go tu. Di a koreo de London. Mi kapo-man i ave note a koreo.”
Drakula i open a koreo, leje a si, an e joli. Si i dona a koreo go Jon an dire: “Tu kapo-man i de dire a bon kosa de tu. Nun an tu i kan leje a koreo.”
Jon i leje a koreo an mira ke ja, si kapo-man en London i ave note a bon kosa de Jon. En koreo kapo-man de Jon i de note ke Jon e inteli, bon viro, an silen. Nun Jon i pensa de ke si e en kasele de Drakula ka de ke rason. Si e en si kasele ka Drakula i de dire ke si i de vole kopen a kasa en London. Drakula i ave a mui mone an vole kopen a kasa, an si i de note a koreo go bisinesa de Jon en-i dire: “Favo, i ade a mi go-i kopen a kasa en London.”
Nun Drakula i demo a manja: si a polo kon keju. Vile Jon i manja, Viro-raja i roga go si de safari. Viro-raja i vole savi a mui kosa de Ingland, de safari, an Jon. Afa go-i ave manja, Viro-raja i dona go si a sigaro, an Jon i toma a si. Pero Drakula i dire ??? si ke si i no fume a sigaro, an Jon i fume a sigaro solo. Jon i mira a Drakula gen an pensa: di viro e mui, mui bianka, an mui poten. Mui bianka, an mui poten viro.
Nun duo viro e silen. Jon i mira en eki de ventana; maten i go sun veni. Pero Jon i kan ankora ia a animale-sono de lupo. Drakula i dire: “I ia a si-ale! Si-ale i make a musika!” Jon i pensa ke Drakula i ave dire a raro kosa.
Drakula i kipa-make: “Ah, tu a siti-viro, tu i veni de siti. Siti-man i no kan savi. Pero bon – tu i ave make a longo safari, an tu i debe resi. Sige-dia mi i ave a mui kosa go-i make. Mi i go mira a tu ma tadi.”
Nun Jon i en-go a si kamera. Si i note en si dia-buku: "Ante duo ora mi i de en karo. Nun mi e en kasele. Afa duo ora mi i go e en-i resi, ka mi i go sun resi." Si i note a ma kosa, an den si i resi.
Linga-jura
Penta roga
- Ve?
- Ke man?
- Ke?
- Ven?
- Ke moda?
afa, ante
afa (tempo), ante (tempo)
- Ante dia si i no de savi, pero afa di-dia si i go savi.
afa ke, ante ke
- Mi i de mira a viro. Den si i de dire "salu". Ante ke si i de dire "salu", mi i de mira a si.
- Mi i de dona a mone. Den, mi i de manja. Afa ke mi i de dona a mone, mi i de manja.
afa go-i ave
- Mi i de note a mi dia-buku. Den, mi i de resi. Afa go-i ave note a mi dia-buku, mi i de resi.
vile de, vile
vile de + tempo:
- Vile de safari, Jon i de mira a igi.
- Vile de ora si i de pensa de nulo.
vile: ato-name + vile + ato-name
- Si i de note a si dia-buku. Si i de pensa de România. Si i de note a si dia-buku vile si i de pensa de România.
Name
-
Jon i de ereki en fore de mun.
-
Ventana.
-
Viro kon bianka labi-boroda.
-
Drakula i ave a mui mone.
-
Drakula e mori u viva?
- ade
- apara
- afa
- bianka
- bisinesa
- eki ↔ en
- en baka de
- en-go
- fogo
- fume
- kama
- kapo-man
- keju
- kopen
- labi-boroda
- lada
- lava a si-ego
- ma tadi
- mone
- mori
- mun
- musika
- polo
- sigaro
- sige
- siti-viro, -man, -feme
- sun: nun, afa no mui tempo
- toma
- tupe ↔ inteli
- vasa
- veka ↔ resi
- veni
- ventana
- vile
- viva