Salu, Jon!


Salu, Jon!

This is the start of the Mini translation of "Salute, Jonathan!", a book by Mithridates which teaches the Occidental (Interlingue) language by the direct method, using easy vocab and building up in a fun way. This is a work in progress, so please be patient.

Uno-ranko buku-peso (1-ranko buku-peso)

Uno-ranko dia de monato penta (1-ranko dia de monato 5)

Siti.
Si i note en dia-buku.
Viro i ereki.
Viro i no ereki.
Viro e inteli.
Viro e mega.

Viro i ereki en siti. Viro i note a dia-buku. Viro i mira a siti.

Viro i ereki en siti? Ja, si i ereki en siti.

Viro i ereki en...viro? No, si i no ereki en viro. Si i ereki en siti.

Viro i ereki en rela? No, si i no ereki en rela. Si i ereki en siti. Viro i ereki en siti.

Viro i note a dia-buku? Ja, si i note a dia-buku.

Dia-buku i note a viro? No, dia-buku i no note a viro. Dia-buku i no note. Viro i note. Viro i note a dia-buku.

Siti i mira a viro? No, siti i no mira a viro. Siti i no mira. Viro i mira. Viro i mira a siti? Ja, viro i mira a siti.

Viro i ereki en ve? Si i ereki en siti. Viro i note a ke? Si i note a dia-buku. Viro i mira a ke? Si i mira a siti. Si i ereki en siti, an si i note a dia-buku, an si i mira a siti.

Viro i ereki en dia-buku? No, si i note en dia-buku. Viro i mira a viro? No, si i no mira a viro; si i mira a siti.

Viro e mega. Viro e bon, an viro e inteli. Si i pensa. Si i pensa de siti. Si i pensa: “Siti a ke? Siti e bon? Siti e mega?”

Viro i note a siti? No, si i no note a siti; siti e mega. Si i note a dia-buku; dia-buku e no mega.

Dia-buku i pensa de viro? No, dia-buku i no pensa. Viro i pensa. Si i pensa de dia-buku, an i pensa de siti.

An si i note en dia-buku. Si i note de siti. Si i note: “Siti e bon, an siti e mega.”

Si i pensa: “Siti e bon”; si i pensa ke siti e bon. Si i pensa: “Siti e mega”; si i pensa ke siti e mega. Si i pensa de siti, an si i pensa de dia-buku.

Dia-buku a ke? Dia-buku e ve viro i note; si i note en dia-buku. En dia-buku, viro i note de siti. En dia-buku, viro i no note de rela; viro i ereki en siti, no en rela. Si i no pensa de rela; si i pensa de siti, siti München.

Siti a ke? Si a München. München e ve? Si e ve viro i ereki. Viro e ve? Si e en München.

Ja, München a mega siti, an bon siti. Viro i pensa ke München a bon siti, an si i pensa ke si a mega siti. Viro e inteli. Si i dire: “Salu, München!” Si a bon viro!

Viro i ereki an pensa: “Rela e ve?” Si i mira...si i mira a rela! Si i pensa: "Rela!" Nun si i no pensa de dia-buku an no pensa de siti; si i pensa de rela!

Linga-jura

-ranko

  • uno = 1
    • uno-ranko
  • duo = 2
    • duo-ranko
  • san = 3
    • san-ranko
  • Monato 5 de ano 2019 a 2019.05.
    • Uno-ranko dia de monato 5 a 2019.05.01.
    • Duo-ranko dia de monato 5 a 2019.05.02.
    • San-ranko dia de monato 5 a 2019.05.03.

de

  • Viro i pensa de München.
  • Viro i note de München.
  • Viro i note: "Mi i mira a rela!" Si i note de rela.

Name

  • a
  • bon: 👍
  • de
  • dia-buku 📝
  • dire
  • e
  • en
  • ereki 🧍
  • inteli 🧠
  • ja ↔ no
  • ke
  • mega
  • mira 👀
  • no ↔ ja
  • note 🖋️
  • pensa: 💭
  • rela 🚂
  • salu 👋
  • si
  • siti 🏙️
  • uno = 1
  • ve 🗺️ 🤷‍♂️
  • viro 👨🏻

Duo-ranko buku-peso (2-ranko buku-peso)

Duo-ranko dia de monato penta (2-ranko dia de monato 5)

Antika rela.
Safari en rela.

Nun viro e en rela. Si e no en München; si e en rela. Si i safari. Si i pensa: "Nun mi i safari de München go Vin. Si a bon safari. Mi i amo a safari."

Si i pensa de München. Si i pensa: “Nun mi e en rela, pero pasa-dia mi i de en München. An nun mi i note a dia-buku en rela, pero pasa-dia mi i de note a dia-buku en München. An nun mi i pensa en rela, pero pasa-dia mi i de pensa en München. Pasa-dia mi i de pensa de München en München, an nun mi i pensa de Vin en rela. Nun mi e en rela, no en Vin. Pero mi i pensa an note de Vin.”

Viro i nun pensa en München? No, si i nun no pensa en München. Si i pensa en rela. Pasa-dia si i de pensa en München. Si i dire: “Salu, rela!”

Viro e en rela, an si i safari go siti. Siti a no München; München a siti de pasa-dia. Siti a Vin; Vin a siti de di-dia.

Viro i pensa de München an Vin. Si i pensa: “München i de a siti de pasa-dia, an München i de e bon. Nun si a di-dia, an mi e en rela; rela e bon. Vin i go e bon?”

Viro i pensa de München: München i de a siti de pasa-dia. Si i pensa en rela: si e en rela di-dia. An si i pensa de Vin: Vin i go veni a siti de sige-dia.

An si i pensa: “München i de e mega. Rela e mega. Vin i go e mega?”

An si i pensa: “En München mi i de note en dia-buku. En rela mi i note en dia-buku. En Vin mi i go note en dia-buku? Ja, sige-dia en Vin mi i go note en dia-buku. Mi i amo a dia-buku.” Viro i pensa mui (si i pensa mui = si i pensa an pensa an pensa), an si i note mui. Ja, si a inteli viro. Inteli viro i note mui, an pensa mui. Si a Jon; Jon a inteli viro.

Mi i amo a rela!

Si i note: “Mi a Jon. Mi e en rela. Pasa-dia mi i de ereki en München; sige-dia mi i go ereki en Vin.”

Si i pensa, an note: “Rela...si e bon, pero antika. Si e no nu; si e antika. En München rela e antika? Ja, rela de München e antika. Pero rela de München e bon, an mi i amo a rela de München. Pasa-dia mi i de amo a rela en München, an di-dia mi i amo a rela nun, an sige-dia mi i go amo a rela en Vin. Mi i amo a rela!”

Jon i note: "München a bon siti an antika siti, an Vin a bon siti an antika siti. München an Vin e no nu, pero e bon. München an Vin a antika, pero bon siti. Siti e no nu, pero bon. Mi i amo a siti!"

Jon i pensa, ke duo-ranko dia de safari e bon. Si i dire: “Di-dia i de a bon duo-ranko dia de safari. Mi i amo a safari!”

Linga-jura

pasa-dia, di-dia, sige-dia

  • pasa-dia = uno-ranko dia de monato 5 (05.01)
  • di-dia = duo-ranko dia de monato 5 (05.02)
  • sige-dia = san-ranko dia de monato 5 (05.03)

de

  • note: di-dia mi i note, pasa-dia mi i de note
  • pensa: di-dia mi i pensa, pasa-dia mi i de pensa
  • mira: di-dia mi i mira, pasa-dia mi i de mira

go

  • note: di-dia mi i note, sige-dia mi i go note
  • pensa: di-dia mi i pensa, sige-dia mi i go pensa
  • mira: di-dia mi i mira, sige-dia mi i go mira

de, go

  • De München go Vin:
    • München → Vin
  • De Vin go München:
    • München ← Vin
1 de monato 5 (pasa-dia) 2 de monato 5 (di-dia) 3 de monato 5 (sige-dia)
note Jon i de note Jon i note Jon i go note
pensa Jon i de pensa Jon i pensa Jon i go pensa
mira Jon i de mira Jon i mira Jon i go mira
a/e Jon i de a/e Jon a/e Jon i go (veni) a/e

Name

  • amo
  • antika
  • di-dia (pasa-dia → di-dia → sige-dia)
  • go
  • mui
  • nu
  • nun
  • pasa-dia (pasa-dia → di-dia → sige-dia)
  • safari
  • sige-dia (pasa-dia → di-dia → sige-dia)

San-ranko buku-peso (3-ranko buku-peso)

Duo-ranko dia de monato penta (= 2-ranko dia de monato 5)

bela an feo
Si a ten-uno-ranko (11-ranko) ora. An ma tadi si i go veni a ten-duo-ranko (12-ranko) ora.
Si i manja a filete.
Jon: "Mi i savi!" Si i ave a bon idea.

Jon i ereki en Vin: siti de Vin. Jon i pensa ke Vin e bon, an ke Vin e bela. Jon i no pensa ke Vin e feo; si i pensa ke Vin e bela. Si i dire: “Vin a bela siti! Mi i go note de si!” An si i note en dia-buku de Vin. En dia-buku si i note: “Mi san-ranko dia e mui bon! En duo-ranko dia mi i de ereki en München. Pero nun mi i ereki en Vin: Vin a no München. München an Vin a duo siti; München a no Vin a Vin a no München. Mi i ereki en Vin an siti e mui bela. Mi i amo a Vin; siti e no feo. Ke Vin e bela! Pero mi i ave a duro.”

Ke? Jon i ave a duro? Ke duro? Nun si i no mira a dia-buku; si i mira a siti an pensa. Si i pensa mui de duro.

Duro de Jon e ke si i amo a Vin, pero si i no ave a tempo.

Si i pensa: “Hmm. Nun si a seven-ranko (7-ranko) ora. En ten-ranko (10-ranko) ora rela i kite. Ten-ranko (10-ranko) ora meno seven-ranko (7-ranko) ora a san (3) ora. San ora a no mui tempo go bela siti! Mi i no ave a tempo. Go-i ave a tempo e bon, pero mi no ave a si! Go-i note a dia-buku e bon, pero mi i no ave a tempo go-i note a si! Ke go-i make en Vin?”

Si i pensa: "Mi i no ave a mui tempo. Ke go-i make - go-i note a dia-buku, u go-i manja, u go-i mira a siti? Mi i go make a ke?"

Si i pensa ma, an dire: “Mi i ave a bon idea! Momen...mi i pensa. Mi rela i kite en ten-ranko (10-ranko) ora. A rela ma tadi, en ten-uno-ranko (11-ranko) ora, u ten-duo-ranko (12-ranko), ten-san-ranko (13-ranko), ten-fo-ranko (14-ranko), u ten-penta-ranko (15-ranko) ora?"

Si i mira...ja! A rela ke kite en ten-penta-ranko ora. Nun Jon e joli.

Jon i dire: “Ten-penta (15) meno seven (7) a ba (8). Nun mi i ave a ba ora de tempo! Mi i go make a ke?”

Si i dire: “Mi i savi! Mi i go manja a filete. An mi i go bibe a bira. Momen...no, mi i go bibe a duo bira, u san bira. Bon idea!”

Nun Jon i bibe a bira en Vin, an manja a filete. Si e joli. Si i dire: “Ke mi e joli! Mi i amo a siti de Vin. Ke mi i amo a safari!”

Linga-jura

de

  • Jon i pensa: mi rela i go kite. = Rela de Jon i go kite.
  • Jon i note en dia-buku. Si i note a si; si a dia-buku de Jon.

a

  • A viro en rela? Ja, a viro; si a Jon.
  • A dia-buku en filete? No, a no dia-buku en filete.

ma tadi

  • Si a 10-ranko ora. Ma tadi, si i go veni a 11-ranko ora.
  • Jon i de en München. Ma tadi, si i de en Vin.
  • Jon i de pensa: "Mi i go manja." Ma tadi, si i de manja.

ke

1) ke?
  • Jon i amo a rela. Jon i amo a ke rela? Jon i amo a antika rela.
  • Jon i mira a siti. Jon i mira a ke siti? Jon i mira a siti de Vin.
2) ke
  • Jon e en antika rela. Jon i amo a rela. Rela ke Jon i amo e antika.
  • Jon i mira a Vin. Vin a siti. Siti ke Jon i mira a Vin.
3) ke!
  • Rela e mui, mui antika. Jon i dire: "Ke rela e antika!"
  • Filete e mui, mui bon. Jon i dire: "Ke filete e bon!"
  • Jon i ave a mega, mui mega duro. Jon i dire: "Ke mi duro e mega!"
  • Rela e bela. Ke rela e bela!
  • Jon e inteli. Ke si e inteli!

ora

ora

  • Si a sita-ranko ora: 6:00
  • Si a duo-ranko ora ten: 2:10

ora = 60 minute. uno ora = 60 minute, duo ora = 120 minute. 6:00 a sita-ranko ora an 2:00 a duo-ranko ora. 6:00 meno 2:00 a fo ora.

Kite

  • Rela i de kite de München. Ma tadi, rela i de en Vin.
  • San ora ma tadi, Jon i go kite.

Uno, duo, san...

  • 1: uno
  • 2: duo
  • 3: san
  • 4: fo
  • 5: penta
  • 6: sita
  • 7: seven
  • 8: ba
  • 9: nin
  • 10: ten
  • 11: ten uno
  • 12: ten duo...

Name

Si e joli.
Duro: A a ke?
  • a
  • ave
  • bela
  • bibe
  • de
  • dia = 24 ora
  • duro
  • feo: no bela
  • idea
  • joli
  • ke
  • kite
  • ma tadi
  • make
  • manja
  • meno
  • mi
  • momen: no mui tempo
  • mui
  • ora
  • savi
  • tempo

Fo-ranko buku-peso (4-ranko buku peso)

Nore, ese, sude, an vese.

Jon e ve? Si i ereki en Vin? No, si i ereki en ota siti. Si i ereki en Bistritsa. Bistritsa a ke? Si a siti en România. Nun safari en România i begin.

Jon i de mira a jalan en Budapest.

Jon i note en si dia-buku: “Uno-ranko dia de monato penta mi i de en München. Duo-ranko dia de monato penta mi i de en Vin. Den mi i de en Budapest. Budapest i de e bela. Pero mi i no de ave a tempo en Budapest. Mi i de mira a jalan en Budapest. En Budapest mi i de pensa: di vese i fini, an di ese i begin. Budapest e ota.”

Si i pensa mini ma de Budapest. Si i pensa: “Mi a man ke veni de Ingland, de London. Mi i pale a Inglish, ka man en Ingland i pale a Inglish. Pero en Budapest mi i no de pale kon man en Inglish; mi i de pale en Doitsch. Mi Doitsch e no bon, pero man en Budapest i no pale a Inglish. Mi-ale i de pale en Doitsch. Si e interesa ke man en Budapest i pale a Doitsch.”

Nun Jon i pensa de si safari. Si i pensa: “Mi i de en kosa-kasa en London. En kosa-kasa a buku de ota paisa. Mi i de leje a buku. En kosa-kasa a mapa de ota paisa. Mi i de mira a mapa. Buku an mapa i de dire ke ota paisa e fara, pero interesa. En ota paisa a mui man, mui ota man.”

Nun Jon i pensa ma de si safari. Si i pensa: “Pasa-dia mi i de en Kluj-Napoka. Mi i de manja en Kluj-Napoka. Name de manja i de a “paprika hendl”. Si e mui bon, manja en Kluj-Napoka. Otelo i de e bon, pero mi i no de resi bon. Pero paisa e mui bela! En rela mi i de mira a mui vila an mui kasele. Siti e ma mega sama vila, pero vila e mui bela. Kasele e ma mega sama otelo, an ma bela sama otelo! Vila e meno mega sama siti, pero si-ale e bela, an otelo e meno mega sama kasele.”

Kasele, ma mega sama otelo, pero meno mega sama vila.

Jon i note ma en si dia-buku: “Bistritsa a interesa loke. Bistritsa a antika loke, ma antika sama ota loke. An mi otelo en Bistritsa e antika, ma antika sama ota otelo. En otelo mi i de dire a mi name: “Mi a Jon Harker” an si-ale i de dire go mi: “Bon-veni go otelo.” En otelo mi i de mira a koreo go mi. Nun mi i go leje a mi koreo.”

Jon i leje a si koreo. Si i dire:

“Mi amigo. - Bon-veni. I resi bon. Mi e en Bukovina, favo, i veni go Bukovina. Safari de London i de e bon? Mi paisa e mui bela. Bon-veni go mi paisa.

Tu amigo, DRAKULA.”

Jon i leje a koreo an pensa de si amigo Viro-raja Drakula. Si a ke man? Si i no savi. Pero si amigo e interesa. An vila Bistritsa e interesa. Jon e joli, an pensa de si amigo. Den si i resi.


Linga-jura

ma sama, meno sama

  • ma sama: >
    • Jon e ma mega sama dia-buku. = Jon > dia-buku (Jon e mega, dia-buku e no mega)
    • Go-i manja a filete e ma bon sama go-i no manja a filete. = Go-i manja a filete > Go-i no manja a filete (Go-i manja a filete e bon, go-i no manja a filete e no bon)
  • meno sama: <
    • Kasa e meno mega sama kasele. = kasa < kasele (Kasele e mega, kasa e no mega)
    • Go-i manja a dia-buku e meno bon sama go-i manja a filete. = go-i manja a dia-buku < go-i manja a filete (Go-i manja a filete e bon; go-i manja a dia-buku e no bon)

si

  • Jon i leje a koreo. Si a koreo de Jon. Si a si koreo.
  • Siti i ave a kosa-kasa. Si a kosa-kasa de siti. Si a si kosa-kasa.

si-ale

  • Uno viro a si. Duo, san, fo...viro a si-ale.
  • Uno buku a si. Duo, san, fo...buku a si-ale.
  • Viro an buku a si-ale.

tu

  • Jon i manja a manja. Man i dire: "Tu i manja. Tu manja e bon?" (tu = de Jon)
  • Jon i pensa de Drakula. Si i pensa: "Drakula, tu a bon viro. Tu paisa e mui bela."

ota

  • Jon i veni de Ingland. Si i no veni de România. România a ota paisa. (= România a no Ingland, si a ota paisa).

fara

  • Jon e en rela di-dia, si i de en rela pasa-dia, si i go e en rela sige-dia. România e fara.

Name

  • amigo
  • begin
  • bon-veni
  • buku:
  • di
  • Doitsch, Doitschlant
  • ese
  • fara
  • Inglish, Ingland
  • jalan
  • kasele
  • koreo
  • kosa-kasa: mega kasa ke ave a antika buku an mapa
  • loke
  • man
  • mapa
  • mini: no mui (1, 2, 3 = mini)
  • name
  • ota: ≠
  • otelo
  • paisa
  • pale: 💬
  • resi
  • si
  • si-ale
  • veni
  • vese
  • vila: no mega siti
  • viro-raja: viro ke ave a kasele

Penta-ranko buku-peso (5-ranko buku-peso)

Mano.
Kerusa.
Santi-kerusa.
Santi-man.

Fo-ranko dia de monato penta (= 4-ranko dia de monato 5)

Di-dia Jon i go safari go Viro-raja Drakula. En otelo si i mira a otelo-viro, an mira a koreo de Viro-raja Drakula en mano de otelo-viro. Si i dire go otelo-viro en Doitsch: "Salu, favo, i dona go mi a koreo." Otelo-viro i dona go si a koreo.

Den si i roga en Doitsch: “Koreo a ke? Drakula i de note a ke en koreo?” Pero otelo-viro i dire: “Mi i no pale a Doitsch, mi i no pale a Doitsch.” Jon i pensa: “Raro! Pasa-dia mi i de pale kon otelo-viro en Doitsch, an nun si i dire ke si i no pale a Doitsch! Ke rason?” Si i roga go otelo-viro: “Tu i savi ke Viro-raja Drakula a ke man?” pero nun otelo-viro i no pale.

Jon i pensa: “Raro! Mi i de pale kon otelo-viro en Doitsch. Si i debe pale a Doitsch, pero si i dire ke si i no pale a si! Mi i debe roga go si ma, pero mi i no ave a tempo. Mi i debe kite.”

Nun Jon e en si kamera en otelo. Afa ora si i debe kite. Pero i mira! Antika feme i de veni go si kamera.

Antika feme: “Tu i kite ka de ke rason? Favo, i no kite! Di-dia a no bon dia! Si a mala dia, dia kon mala kosa!”

Jon: “Mi e bon, mi i go mira a amigo. Favo, i no pale de mala kosa.”

Antika feme: “Tu i no savi ke di-dia a dia de Santi-man Jorje? En ten-duo-ranko (12-ranko) ora mala kosa i go veni! Tu i savi a ve tu i go?”

Jon: “No no, antika feme, ale e bon. Mi e bon, an di-dia mala kosa i no go veni.”

Antika feme: “Favo, i no kite! Favo, i no kite!”

Jon: “No, mi i debe kite. Favo, i no lagima.”

Antika feme: “Di a santi-kerusa. Santi-kerusa e go tu.”

Jon: “Ah...Ingland-man i no amo a santi-kerusa...pero danke. Favo, i no lagima.” Jon i pensa: “En Ingland mi-ale i amo a kerusa, pero no santi-kerusa. En România man i amo a santi-kerusa, no kerusa.”

Nun antika feme i go an Jon e solo en si kamera. Si i pensa: “Di loke e raro! Antika feme ke dona a santi-kerusa! Pero mi i debe kite.”

Linga-jura

go

  • Jon i de en Ingland an de go a România.
  • Jon i de pale go otelo-viro en Doitsch, pero otelo-viro i de dire ke si i no pale a Doitsch.

kosa

  • kosa:
    • viro, otelo, kerusa, santi-kerusa, Ingland-viro, santi-man...
  • a no kosa:
    • pensa, lagima, di, pero, favo...
  • Si-ale i ave a uno, duo...: uno viro, duo otelo, uno santi-kerusa, san Ingland-viro, santi-man...si-ale a kosa.
  • Si-ale i no ave a uno, duo...: pensa, lagima, di, pero, favo...si-ale a no kosa.

-viro

Viro en otelo a otelo-viro. Jon i go a otelo an pale go otelo-viro.

debe

debe + ato-name

  • Jon i no ave a tempo; si i debe kite.
  • Pero otelo-viro i savi a Doitsch; si i debe pale a Doitsch!

favo

favo, i + ato-name

  • Feme i no amo ke Jon i kite. Feme i dire: favo, i no kite!
  • Jon i pensa ke otelo-viro i debe pale a Doitsch. Si i dire: favo, i pale a Doitsch!

di a

Di a = i mira, si a

  • Di a feme = I mira, si a feme.
  • Di a otelo = I mira, si a otelo!

-man, -viro, -feme

-viro = viro ke veni de paisa.

  • Jon i veni de Ingland; si a Ingland-viro.

Go feme: -feme.

Go man (viro, feme, u no savi); -man

ale

  • Ale e bon = a no mala kosa (a ten kosa, an ten kosa e bon)
  • Ale e mala = a no bon kosa (a ten penta kosa, an ten penta kosa e mala)
  • Mi i savi a ale = a no kosa ke mi i no savi

Name

  • ale
  • danke
  • debe
  • di a
  • dona
  • favo
  • feme: viro ⟷ feme
  • go: go ⟷ veni
  • i mira
  • Ingland-man
  • kamera
  • ke rason
  • kerusa, santi-kerusa
  • kosa
  • lagima: 😢
  • mala: bon ⟷ mala
  • mano
  • otelo-viro
  • pero
  • raro
  • roga
  • santi-man
  • si
  • tu

Sita-ranko buku-peso (6-ranko buku-peso)

Penta-ranko dia de monato penta (5-ranko dia de monato 5) – Kasele.

Igi. Ven a mui igi, si a foreta.
Karo. Viro en karo a karo-viro.
Lila-rondo-feruta en lila-rondo-feruta-igi.
Poma, pero no poma-igi.
Fo suga-midori-feruta, pero no suga-midori-feruta-igi.
Sole. Sole e fogo, no kula.

Di-dia Jon i go go a kasele de si amigo Viro-raja Drakula. Safari go kasele i begin nun. Jon i ereki en fore de karo an arapan a karo-viro. “Karo-viro e ve?” si i pensa. “Ah, di a karo-viro – si i pale kon otelo-viro. Si-ale i pale de ke? Mi i no ave a tempo an mi i debe kite.”

Jon i mira en rondo de karo, an mira a mui man. Man i pale mui, pero si i no savi a man. Jon i pensa: “Si-ale e melankoli ka de ke rason? Mi e no melankoli. Mi i pensa ke di a raro loke, pero mi e no melankoli.” Si i mira ke man i pale, an move a mano. Si i mira a si-ale mano...si-ale i make a ke kon si-ale mano? Ah! Nun si i savi. Si-ale i move a si-ale mano sama santi-kerusa. Si-ale mano a no santi-kerusa, pero ven si-ale i move a mano, si-ale mano e sama santi-kerusa.

Karo-viro i veni. Nun safari i begin. Jon i sede en karo. An ota man i sede en karo. Jon i mira a paisa en rondo de si, an pensa ke si e bela. A mui igi. En di paisa a mui poma, an mui lila-rondo-feruta, ka a mui poma-igi an lila-rondo-feruta-igi. Si i dire: "Mmm! Poma-igi e mui bela, an mi i vole manja a si-ale poma." Si i mira an a suga-midori-feruta, ka a mui suga-midori-feruta-igi en di paisa. Si i dire: “Mui bon! Suga-midori-feruta-igi e mui bela, an mi i vole manja a si-ale suga-midori-feruta. Mi i amo a igi de foreta." Pero karo i kipa-make, an kipa-make...si a mui rapi karo! Karo i go rapi ka de ke rason? Si i mira a jalan, ke a no bon jalan; si e antika. Pero karo i go rapi! "Karo i debe go rapi se jalan e antika an a no bon jalan?" si i pensa. Karo-viro i amo go rapi, si i pensa.

Nun karo i go en foreta. Fara si i mira a monte. Monte e mui mega, an an foreta e mui mega. Jon i pensa de monte en Ingland. Si i pensa ke monte en Ingland e mui mini, ma mini sama monte en România.

En rondo de karo Jon i mira, de tempo go tempo, ota man. Si-ale a man de di paisa. Di paisa i ave a ota man sama man en da paisa Ingland. Man en di paisa i viva en foreta, pero man en da paisa, Ingland, i viva en mega siti. An si i pensa de kerusa an santi-kerusa. Ja, man en di paisa, România, i amo a santi-kerusa, pero man en da paisa, Ingland, i amo a kerusa.

Si a ke ora? Si a sita-ranko ora. Ven Jon i de sede en karo si i de a maten. Ma tadi semi-dia i de veni. Semi-dia a 12-ranko ora. Den afa-semi-dia i de veni; afa-semi-dia a tempo afa 12-ranko ora. Pero nun si a eve. Eve a ke? Eve a ora ven sole e no tingi, pero bajo. Nun sole e mui bajo.

Ven Jon i de en karo en semi-dia, si i de e fogo. En semi-dia Jon i de pensa: “Mi e fogo! Mi i debe bibe!” Pero nun, ven si a sita-ranko ora, sole e bajo, an si e no fogo; si e kula. Nun si i pensa: “Mi e kula! Sole e ve?” Jon i no vole e fogo, pero si i no vole an e kula. Si i no de amo e fogo, pero nun si i no amo e kula.

Jon i dire gen: “Sole e ve?” an si i dire: “Safari i go fini en ven? Kasele de mi amigo Viro-raja Drakula e ve?”

Linga-jura

di, da

Ven Jon e en Ingland, Ingland a di, an România a da.

  • Jon en Ingland: "Mi i pensa de paisa. Di paisa a Ingland."
  • Jon en Ingland: "Mi i pensa de paisa. Da paisa a România."

Ven Jon e en România, Ingland a da, an România a di.

  • Jon en România: "Mi i pensa de paisa. Da paisa a Ingland."
  • Jon en România: "Mi i pensa de paisa. Di paisa a România."

Jon e en otelo an pensa ke si otelo e bon, pero si i pensa ke ota otelo e ma bon. Si i pensa: "Di otelo e bon, pero da otelo e ma bon."

-igi

-igi a igi de kosa.

Name

  • afa-semi-dia
  • arapan
  • de tempo go tempo
  • en fore de
  • en rondo de
  • eve
  • fini ↔ begin
  • fogo
  • foreta
  • gen
  • igi
  • jalan
  • karo
  • karo-viro
  • kon
  • kula
  • lila-rondo-feruta
  • lila-rondo-feruta-igi
  • maten
  • melankoli: melankoli ⟷ joli
  • move
  • poma
  • poma-igi
  • rapi
  • savi
  • sede
  • semi-dia
  • si-ale
  • sole
  • suga-midori-feruta
  • suga-midori-feruta-igi

Seven-ranko buku-peso (7-ranko buku-peso)

Senjore-viro an senjore-feme en mega kasa.
Pasa, inta monte.
Kavalo an dogi.
Si i risa.
Karo e mui rika.
Si e mui poten.
Kali.

Karo i go, an go; si i kipa-make go. Jon i mira a mui kosa en eki de karo. Si e en karo, an kosa e no en karo; si i mira a si-ale en eki de karo. Si i mira a kerusa, mui kerusa. Jon i roga go karo-viro: “Mi i kan bajo de karo?” Karo-viro: “No. A mui dogi. Tu i no kan.” Jon: “Ke? A mui dogi?” Karo-viro: “Ja. An an en eki de karo, tu i go mira a mui dogi.” Karo-viro i risa. Jon i pensa: “Si i risa ka de ke rason?”

Nun si a eve; a no sole. Karo i go ma an ma rapi. Man en karo i dire go karo-viro: “I go ma rapi!” Jon i pensa: “Go-i go so rapi ka de ke rason?” Jon i mira a san mega monte en eki de karo. Jon i mira ke man en karo e mui esita; si-ale i pale mui. Man en karo i dire esita: “I go ma rapi!”

Nun karo i para. Si-ale e en pasa inta monte. Jon i savi, ke di si i go mira a karo go-i go a si amigo Viro-raja Drakula pero...si e ve? En fore de Jon a jalan, an solo jalan. Man en karo e joli. Pero Jon e no joli. “Go-i veni go di ve a no karo go-i go a mi amigo Drakula ka de ke rason?”

Karo-viro i pale go man en karo: “Mi-ale i ave e rapi. Mi-ale i ave veni go di kon ora de fore-tempo.” Karo-viro i de pale kon mini voka, pero Jon i de ia a si. Jon i pensa: “Si e bon go-i ave veni go di kon ora de fore-tempo ka de ke rason?”

Nun karo-viro i pale go Jon kon mega voka. Si i dire: “Jon, Herr (Doitsch: Senjore-viro) i no go veni go di di-dia. Si i go go a ota siti, siti Bukovina. Mebi sige-dia Herr i go veni go di. Mebi ja, mebi no. Mi i no savi. Mi-ale i debe kite.”

Jon e melankoli an i pensa: “Senjore-viro Drakula e no di ka de ke rason? Mi i debe kite ka de ke rason?” Pero, di a ke? Kavalo e esita. An man en karo e esita. Jon i mira, an da si i mira an ota karo, ma mega, kon fo kavalo. Nu karo e ma rika, an ma mega sama karo en ke Jon i sede. Fo kavalo e kali, an mui mega. En nu karo Jon i mira a ota karo-viro. Ota karo-viro e mega, an tingi, an i ave a boroda. Boroda an poten mano de karo-viro i make ke Jon i pensa ke si a mui poten viro. Pero Jon i no kan mira a fase de ota karo-viro.

Ota karo-viro i dire: “Tu i ave veni rapi go di, mi amigo.”

Karo-viro: “Ah...Inglish Herr i de vole go rapi...”

Ota karo-viro: “Mi i savi, ke tu i de vole go a Bukovina. Ja, mi i savi a di ke tu i pensa. Mi e ma inteli sama tu. I dona go mi a bagaje de Inglish senjore-viro.”

Karo-viro i dona a bagaje de Jon go ota karo-viro. Ota karo-viro e mui poten; Jon i mira ke si e poten ven si i mira a si mano. Ota karo-viro i toma a bagaje kon si poten mano, an mui rapi kosa e de-i fini.

Nun Jon i sede en ota karo. Di-dia i ave veni a longo dia go Jon. Pero nun ota safari i begin.

Linga-jura

ave

Ave + ota ato-name

  • Jon e en România. (nun si e en România)
  • Jon i de en România. (nun si e no en România)
  • Jon i ave en România. (si i de en România, an si e nun en România)

de-i

de-i + ato-name

  • Safari i esita a Jon. Si e de-i esita.
  • Si i de para a karo. Karo e de-i para.
  • Si i de kipa-make a safari. Safari e de-i kipa-make.

Name

  • ave
  • bagaje
  • bajo
  • boroda
  • di
  • dogi
  • en eki de
  • esita
  • eve
  • fase
  • fore-tempo
  • inta
  • kali
  • kavalo (viro-kavalo, feme-kavalo)
  • kipa-make
  • mebi
  • melankoli
  • para
  • pasa
  • poten
  • rika
  • risa
  • ve

Ba-ranko buku-peso (8-ranko buku-peso)

A nube, an Jon i no kan mira a luna.
Tempo-uti.
Bibe feruta-sake.
Monte e bulu.
Fogo.
Luna.

Nun Jon i sede en mega karo kon karo-viro. Karo-viro i pale en vunda Doitsch: “Eve e kula, mi Herr (senjore-viro). Da a feruta-sake, bibe de-i make de lila-rondo-feruta. Favo, i bibe a si, se tu i vole bibe.”

Jon i no de bibe. Pero si i de pensa ke si i de e bon, ke si i de ave a feruta-sake go-i bibe. Jon i arapan an pensa de safari.

Karo i go rapi. Den, karo-viro i jira a karo (si i de jira a si uno tempo). An si i jira a karo – duo tempo. Ke? Si i jira a karo...san tempo! Si i jira a si gen, an gen. Jon i pensa: “Mi-ale i no pasa a sama jalan, gen an gen? Ke raro!” Pero Jon i no de roga go karo-viro, ke e mui mega, an mui poten.

Jon i roga go si-ego ke ora a ke. Si i mira a si tempo-uti. Tempo-uti i demo a tempo: si a ten-duo-ranko ora. Ah...ten-duo-ranko ora, si a senta-eve. Jon i savi ke man en România i ave pale go si de senta-eve, de ten-duo-ranko ora, an si-ale i de dire ke ten-duo-ranko ora a mala tempo.

Nun Jon i ia a sono, sono de mui dogi. Sono e mui mega! Ja, dogi i animale-sono. Kavalo i no amo ke dogi i animale-sono. Den Jon i ia a animale-sono de lupo. Animale-sono de lupo e ankora ma mega sama animale-sono de dogi. Kavalo i vere no amo ke lupo i animale-sono.

Karo-viro i dire go kavalo: “I veni e pase-veni.” An kavalo i pase-veni a si-ego. Kavalo e de-i pase-veni, an kipa-make go.

Nun Jon i mira a foreta: si i mira a mui igi, an savi ke si a foreta. An si i ia a vento. Di en foreta, ankora vento i animale-sono. Jon i no amo a animale-sono de vento.

Nun Jon i mira a ota kosa: neve. Si e vere kula! Si-uno i mira a neve solo ven si e kula.

Karo-viro i make a ke? Si i karo a karo. Si i no pale de lupo, si i no pale de monte, si i solo karo a karo. Pero uno tempo Jon i mira a bulu fogo, an karo-viro i para a karo an go mira a si. Ma atadi Jon i mira a fogo, uno tempo, duo tempo, mui tempo. Jon i no savi ke bulu fogo a ke.

Uno tempo karo-viro i para a karo an go fara. Nun Jon e solo kon kavalo. Si i mira a lupo gen. Lupo i no animale-sono; si-ale e silen. Jon i mira a luna, an pensa: “Karo-viro e ve? Si i no veni ka de ke rason?” Kavalo i no amo a silen lupo.

En-i mira a luna, lupo i begin animale-sono. En-i ia a lupo en-i animale-sono, kavalo i begin move. Jon i bata a karo. En-i bata a karo, si i dire: “Tu e ve, karo-viro? Tu i ave go a ve?”

Jon i ia a voka; si a karo-viro. Karo-viro i dire: “Eki, lupo!” An lupo i eki; nun lupo e eki an Jon i no mira a lupo. En-i mira a karo-viro en-i move, si i pensa: “Karo-viro e vere, vere poten.”

Karo i kipa-make. Nun si-uno i no kan mira a luna, ka a nube. Jon i sede en karo en-i kipa-make. Karo i go ma tingi, an ma tingi. En-i mira a nube, an en-i pensa de safari, Jon i nun vole resi.

Nun Jon i save a nulo ma. Si i begin resi, an no savi ke karo-viro i make a ke Jon en-i resi i no mira ke karo i ave veni go kasele de Drakula.

Linga-jura

en-i

en-i + ato-name

  • Jon i note. Mi i mira a Jon en-i note (= Mi i mira a Jon, ke note).
  • En-i mira a siti, mi i de pensa ke si i de e mui bela. (= mi i de mira a siti an de pensa ke si i de e mui bela)

tempo

  • Mi i de note, den mi i de note, den mi i de note. Mi i de note san tempo.
  • Si i de bibe a bibe. Den si i de bibe a ota bibe. Si i de bibe duo tempo.

si-ego

  • Jon i roga go viro: "Tu i no pale a Doitsch?"
  • Jon i roga go si-ego: "Kasele e ve?" (Jon i roga go si-ego = Jon i roga go Jon)

si-uno

Si-uno = uno man, mui man, mi, tu, an-ma

  • Si-uno i pale a Doitsch en Doitschlant. = Man i pale a Doitsch en Doitschlant.
  • Si-uno i no debe bibe en karo. = Tu i no debe bibe en karo, man i no debe bibe en karo.

i veni

Ven si-uno i vole ke man i make a kosa:

  • i + ato-name

An a/e (a/e -> i veni a/e). I veni e pase-veni! I veni e joli!

vere, solo

  • Vere:
    • Jon i mira a fogo an pensa: "Mi i resi?" Pero no, si e vere.
    • Jon i vere no de amo a lupo.
  • Solo = uno.
    • Si e solo. (Si i no ave a amigo kon si-ego)
    • Mi i vole solo resi. (Resi a solo kosa ke mi i vole)

Name

  • animale-sono
  • bata
  • bibe
  • bulu
  • eki
  • feruta-sake
  • fogo
  • i veni a/e
  • karo
  • luna
  • nube
  • nulo = 0 kosa
  • pasa
  • sama: ↔ ota
  • senta-eve
  • si-ego
  • silen
  • solo
  • tempo
  • tempo-uti
  • vere
  • vunda

Nin-ranko buku-peso (9-ranko buku-peso)

Lada.
Polo.
Jon i manja a polo kon keju.
Fogo.
Viro i fume a sigaro.
I ia a si-ale! Si-ale i make a musika.

Karo i ereki en fore de kasele kon Jon en-i resi. Pero afa momen si i no resi: si e veka. “Ke! Mi e en fore de kasele!” si i pensa. Si i mira a kasele en eve, an si i apara e mui, mui mega. Kasele i apara e interesa; si i interesa a si. Pero si a eve, an Jon e no mui joli; si i pensa de lupo an mala kosa vile de safari. Pero Jon e mini joli, ka si i ave veni go kasele. Si i pensa de manja an bibe, an de go-i resi en bon kama.

En-i pensa a di kosa, si i mira a mun. Ke moda go-i en-go? Karo-viro e eki, Jon e solo, an mun e mega. En-i pensa gen de poten karo-viro, si i mira a mun. Ke go-i make? Mun e silen, an si e mui mega. En-i ereki en fore de mun, Jon i pensa de ke go-i make. Jon i pensa: “Mi i resi?” Pero no, Jon i savi ke si i no resi.

Jon i ereki en fore de mun; si i no ereki en baka de mun. En fore de mun a eve; en baka de mun a kasele. Pero nun Jon i ia a sono en baka de mun: KRRRRR.....CHIKKK.... Mun i open.

En baka de mun, Jon i mira a viro. Si e tingi, antika, an ave a longo bianka labi-boroda. Si a Viro-raja Drakula.

“Bon-veni, Jon! Favo, i en-go!” Drakula i dire. Drakula i toma a mano de Jon. Oh! An Drakula e mui poten, an si mano e kula. Jon i dire go si-ego: “Di mano de Drakula i no apara e viva; si i viva? Si i apara e mori! ...no, i no make a tupe pensa, Jon! Si i viva; si a viro. Si a viva viro.”

Drakula i kipa-make pale: “Mi a Drakula, an bon-veni go mi kasa. Eve e kula, an tu i debe manja, an tu i debe resi. Favo, i dona go mi a tu bagaje.”

Jon: “Mi bagaje? Pero tu a senjore-viro, an en tu kasele a ota man ke...”

Drakula: “No, Tu a mi amigo, an mi man i resi. Favo, i dona go mi a tu bagaje.”

Drakula i begin go kon bagaje; Jon i sige a si. Kasele e vere mega, an en-i sige a Drakula Jon i mira a mui kosa: lada, an ventana, an ota kosa. Nun si-ale i ereki en fore de mega mun. Drakula i open a mun, an si-ale i mira a kamera. En kamera Jon i mira a fogo, an vasa. Jon i vole lava a si-ego kon vasa, ka safari i de e longo.

Drakula i dire: “Favo, i lava a tu-ego kon vasa. An afa go-i ave lava a tu-ego kon vasa, favo, i veni en ota kamera go-i manja.”

Jon i pensa: “Oh, a manja! Mi i debe lava rapi a mi-ego. Mi i vere vole manja.”

Ma tadi, afa go-i ave lava a si-ego, Jon i en-go a ota kamera. Si i mira a manja. Drakula i sede en fore de mega fogo. Si i move a si mano an dire: “Favo, i manja. Mi i ave deja manja.”

Jon i dire: “Ante ke mi i manja, mi i ave a kosa go-i dona go tu. Di a koreo de London. Mi kapo-man i ave note a koreo.”

Drakula i open a koreo, leje a si, an e joli. Si i dona a koreo go Jon an dire: “Tu kapo-man i de dire a bon kosa de tu. Nun an tu i kan leje a koreo.”

Jon i leje a koreo an mira ke ja, si kapo-man en London i ave note a bon kosa de Jon. En koreo kapo-man de Jon i de note ke Jon e inteli, bon viro, an silen. Nun Jon i pensa de ke si e en kasele de Drakula ka de ke rason. Si e en si kasele ka Drakula i de dire ke si i de vole kopen a kasa en London. Drakula i ave a mui mone an vole kopen a kasa, an si i de note a koreo go bisinesa de Jon en-i dire: “Favo, i ade a mi go-i kopen a kasa en London.”

Nun Drakula i demo a manja: si a polo kon keju. Vile Jon i manja, Viro-raja i roga go si de safari. Viro-raja i vole savi a mui kosa de Ingland, de safari, an Jon. Afa go-i ave manja, Viro-raja i dona go si a sigaro, an Jon i toma a si. Pero Drakula i dire ??? si ke si i no fume a sigaro, an Jon i fume a sigaro solo. Jon i mira a Drakula gen an pensa: di viro e mui, mui bianka, an mui poten. Mui bianka, an mui poten viro.

Nun duo viro e silen. Jon i mira en eki de ventana; maten i go sun veni. Pero Jon i kan ankora ia a animale-sono de lupo. Drakula i dire: “I ia a si-ale! Si-ale i make a musika!” Jon i pensa ke Drakula i ave dire a raro kosa.

Drakula i kipa-make: “Ah, tu a siti-viro, tu i veni de siti. Siti-man i no kan savi. Pero bon – tu i ave make a longo safari, an tu i debe resi. Sige-dia mi i ave a mui kosa go-i make. Mi i go mira a tu ma tadi.”

Nun Jon i en-go a si kamera. Si i note en si dia-buku: "Ante duo ora mi i de en karo. Nun mi e en kasele. Afa duo ora mi i go e en-i resi, ka mi i go sun resi." Si i note a ma kosa, an den si i resi.

Linga-jura

Penta roga

  • Ve?
  • Ke man?
  • Ke?
  • Ven?
  • Ke moda?

afa, ante

afa (tempo), ante (tempo)

  • Ante dia si i no de savi, pero afa di-dia si i go savi.

afa ke, ante ke

  • Mi i de mira a viro. Den si i de dire "salu". Ante ke si i de dire "salu", mi i de mira a si.
  • Mi i de dona a mone. Den, mi i de manja. Afa ke mi i de dona a mone, mi i de manja.

afa go-i ave

  • Mi i de note a mi dia-buku. Den, mi i de resi. Afa go-i ave note a mi dia-buku, mi i de resi.

vile de, vile

vile de + tempo:

  • Vile de safari, Jon i de mira a igi.
  • Vile de ora si i de pensa de nulo.

vile: ato-name + vile + ato-name

  • Si i de note a si dia-buku. Si i de pensa de România. Si i de note a si dia-buku vile si i de pensa de România.

Name

  • ade
  • apara
  • afa
  • bianka
  • bisinesa
  • eki ↔ en
  • en baka de
  • en-go
  • fogo
  • fume
  • kama
  • kapo-man
  • keju
  • kopen
  • labi-boroda
  • lada
  • lava a si-ego
  • ma tadi
  • mone
  • mori
  • mun
  • musika
  • polo
  • sigaro
  • sige
  • siti-viro, -man, -feme
  • sun: nun, afa no mui tempo
  • toma
  • tupe ↔ inteli
  • vasa
  • veka ↔ resi
  • veni
  • ventana
  • vile
  • viva