βετούλη
Greek
Etymology
Borrowed from translingual Betula, from Latin betula.
Noun
βετούλη • (vetoúli) f (plural βετούλες)
Declension
| singular | plural | |
|---|---|---|
| nominative | βετούλη (vetoúli) | βετούλες (vetoúles) |
| genitive | βετούλης (vetoúlis) | βετουλών (vetoulón) |
| accusative | βετούλη (vetoúli) | βετούλες (vetoúles) |
| vocative | βετούλη (vetoúli) | βετούλες (vetoúles) |