albiliță
Romanian
Etymology
From alb + -iliță.
Noun
albiliță f (plural albilițe)
Declension
| singular | plural | ||||
|---|---|---|---|---|---|
| indefinite | definite | indefinite | definite | ||
| nominative-accusative | albiliță | albilița | albilițe | albilițele | |
| genitive-dative | albilițe | albiliței | albilițe | albilițelor | |
| vocative | albiliță, albilițo | albilițelor | |||