vabiti

Serbo-Croatian

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *vabiti.

Pronunciation

  • IPA(key): /ʋǎːbiti/
  • Hyphenation: va‧bi‧ti

Verb

vábiti impf (Cyrillic spelling ва́бити)

  1. (transitive) to lure, entice

Conjugation

Conjugation of vabiti
infinitive vabiti
present verbal adverb vábēći
past verbal adverb
verbal noun vábljēnje
singular plural
1st 2nd 3rd 1st 2nd 3rd
present vabim vabiš vabi vabimo vabite vabe
future future I vabit ću1
vabiću
vabit ćeš1
vabićeš
vabit će1
vabiće
vabit ćemo1
vabićemo
vabit ćete1
vabićete
vabit ćē1
vabiće
future II bȕdēm vabio2 bȕdēš vabio2 bȕdē vabio2 bȕdēmo vabili2 bȕdēte vabili2 bȕdū vabili2
past perfect vabio sam2 vabio si2 vabio je2 vabili smo2 vabili ste2 vabili su2
pluperfect3 bȉo sam vabio2 bȉo si vabio2 bȉo je vabio2 bíli smo vabili2 bíli ste vabili2 bíli su vabili2
imperfect vabljah vabljaše vabljaše vabljasmo vabljaste vabljahu
conditional conditional I vabio bih2 vabio bi2 vabio bi2 vabili bismo2 vabili biste2 vabili bi2
conditional II4 bȉo bih vabio2 bȉo bi vabio2 bȉo bi vabio2 bíli bismo vabili2 bíli biste vabili2 bíli bi vabili2
imperative vabi vabimo vabite
active past participle vabio m / vabila f / vabilo n vabili m / vabile f / vabila n
passive past participle vabljen m / vabljena f / vabljeno n vabljeni m / vabljene f / vabljena n

1   Croatian spelling: others omit the infinitive suffix completely and bind the clitic.
2   For masculine nouns; a feminine or neuter agent would use the feminine and neuter gender forms of the active past participle and auxiliary verb, respectively.
3   Often replaced by the past perfect in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped.
4   Often replaced by the conditional I in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped.
  *Note: The aorist and imperfect were not present in, or have nowadays fallen into disuse in, many dialects and therefore they are routinely replaced by the past perfect in both formal and colloquial speech.

Further reading

  • vabiti”, in Hrvatski jezični portal [Croatian language portal] (in Serbo-Croatian), 2006–2025

Slovene

Etymology

From Proto-Slavic *vabiti.

Pronunciation

  • IPA(key): /ʋabìːti/, /ʋabíːti/, /ʋàːbiti/

Verb

vabīti or vábiti impf

  1. to lure, to entice
  2. to invite

Conjugation

-iti -im (AP b)
infinitive vabīti, vábiti
1st singular vábim
infinitive vabīti, vábiti vábit
supine vábit
verbal noun vábljenje
participle converb
present vabȅč
past vábljen
l-participle masculine feminine neuter
singular vábił vabȋla vabílo
dual vabíla vabíli vabíli
plural vabíli vabíle vabíla
present imperative
1st singular vábim
2nd singular vábiš vábi
3rd singular vábi
1st dual vábiva vábiva, vabȋva
2nd dual vábita vábita, vabȋta
3rd dual vábita
1st plural vábimo vábimo, vabȋmo
2nd plural vábite vábite, vabȋte
3rd plural vábijo

Derived terms

  • izvabīti
  • privabīti
  • povabīti
  • zvabīti

Further reading

  • vabiti”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran
  • vabiti”, in Termania, Amebis
  • See also the general references