| infinitive
|
očumovat, očumovati
|
active adjective
|
očumující
|
| verbal noun
|
očumování
|
passive adjective
|
očumovaný
|
| present forms |
indicative |
imperative
|
|
singular |
plural |
singular |
plural
|
| 1st person
|
očumuji,
očumuju (coll.) |
očumujeme |
— |
očumujme
|
| 2nd person
|
očumuješ |
očumujete |
očumuj |
očumujte
|
| 3rd person
|
očumuje |
očumují,
očumujou (coll.) |
— |
—
|
The future tense: a combination of a future form of být + infinitive očumovat.
| participles |
past participles |
passive participles
|
|
singular |
plural |
singular |
plural
|
| masculine animate
|
očumoval |
očumovali |
očumován |
očumováni
|
| masculine inanimate
|
očumovaly |
očumovány
|
| feminine
|
očumovala |
očumována
|
| neuter
|
očumovalo |
očumovala |
očumováno |
očumována
|
| transgressives
|
present
|
past
|
| masculine singular
|
očumuje |
—
|
| feminine + neuter singular
|
očumujíc |
—
|
| plural
|
očumujíce |
—
|
|