ukročit

Czech

Etymology

From u- +‎ krok +‎ -it.

Pronunciation

  • IPA(key): [ˈukrot͡ʃɪt]

Verb

ukročit pf

  1. to step aside

Conjugation

Conjugation of ukročit
infinitive ukročit, ukročiti active adjective ukročivší


verbal noun ukročení passive adjective ukročený
present forms indicative imperative
singular plural singular plural
1st person ukročím ukročíme — ukročme
2nd person ukročíš ukročíte ukroč ukročte
3rd person ukročí ukročí — —

The verb ukročit does not have present tense and the present forms are used to express future only.

participles past participles passive participles
singular plural singular plural
masculine animate ukročil ukročili ukročen ukročeni
masculine inanimate ukročily ukročeny
feminine ukročila ukročena
neuter ukročilo ukročila ukročeno ukročena
transgressives present past
masculine singular — ukročiv
feminine + neuter singular — ukročivši
plural — ukročivše

Further reading

This article is issued from Wiktionary. The text is available under Creative Commons Attribution-Share Alike 4.0 unless otherwise noted. Additional terms may apply for the media files.